3.1. VRSTNIKI
Vrstniška skupina, ki ji mladostnik pripada, ima veliko moč in vpliv. pomembno je KAKO JE V NJEJ SPREJET in KAKO DOBRO SE V NJEJ POČUTI. Če se v njej dokaže le-ta podpira in krepi njegovo pozitivno samopodobo, razvija talente in ustvarjalno vedenje, sicer pa vse to ruši. Kopičenje negativnih izkušenj lahko vodi do tesnob in izogibanja vrstnikom. Kakovost vrstniških, zlasti prijateljskih odnosov v mladostništvu, predstavlja pomemben “napovednik” posameznikovega prilagajanja v odraslosti. Kljub navidezni nedostopnosti mladostniki potrebujejo pomoč odraslih pri ekonomskem, socialnem, čustvenem osamosvajanju, preko podpore in izkustvenega učenja. Učenje vzpostavljanja in ohranjanja odnosov je ena najpomembnejših vseživljenjskih nalog vsakega človeka. Osnova vsakega harmoničnega odnosa sta iskrena komunikacija in izražanje svojih misli, čustev in doživljanja. Če se mladi tega naučijo, bo to vplivalo na njihovo fizično, duševno in socialno zdravje ter kakovost življenja.
Tea Žigon, strokovna delavka, Skupnost Srečanje
3. 2. SAMOPODOBA
Grajenje naše samopodobe se začne zelo zgodaj, najprej v družinah, kjer smo odraščali. Vse te vsebine, ki jih pripisujemo samemu sebi, so tudi kasneje v življenju v največji meri odraz naših odnosov z bližjimi.
Mnogokrat si želimo več moči, samozavesti in zunanje potrditve. Kot je dejal don Pierino, pa pogosto pozabljamo, da vse, kar zares potrebujemo, lahko stisnemo v dlan. Te majhne stvari pa so v resnici velike; k naši dobri samopodobi vsekakor prispeva, če najprej skušamo polepšati samopodobo tistih, ki so ob nas.
Aleksej Miščič, strokovni vodja Terapevtskega centra v Višnji Gori
3.3. TELESNA AKTIVNOST KOT TERAPEVTSKO SREDSTVO
Z redno telesno aktivnostjo ohranjamo telesno in duševno zdravje ter vzpostavljamo zdrav življenjski slog. Telesno aktivni smo bolj zadovoljni z življenjem. Je pomemben dejavnik v zdravljenju različnih odvisnosti in stisk. Okrevanje od zasvojenosti je namreč stresno, posamezniki so pogosto depresivni, krhkega zdravja in z nizko samopodobo. Slednjo je najlažje in najhitreje dvigniti prav s telesno dejavnostjo kot sta, poleg fizičnega dela, rekreacija in šport. Nenazadnje pa je telesna aktivnost tudi zelo pomemben dejavnik kakovostnega preživljanja prostega časa. Hoja v hribe bogati tudi naš notranji duhovni in duševni svet ter pomaga pri uspešnem vzdrževanju abstinence.
Uroš Perko, projekt Skupnosti MOST, strokovni sodelavec Skupnosti Srečanje
3.4. POMEN DRUŽINE IN ZDRAVIH ODNOSOV
O pomenu družine za zdrav in celosten razvoj posameznika danes že veliko vemo. Družina je namreč prostor, kjer se odigravajo najpomembnejše zgodbe in doživetja življenja. Tu se naučimo obnašanja, začutimo pripadnost, ljubezen, zaželenost ali pa odvečnost, zavrženost in neprimernost. Nefunkcionalna družina predstavlja enega bistvenih dejavnikov tveganja za razvoj zasvojenosti. Bistvena je narava odnosa, ki ga imajo starši s svojimi otroki v prvih letih življenja. Ta stoji na dobrem zakonskem oz. starševskem odnosu. Nerazrešen ali potlačen zakonski konflikt bo negativno vplival na razvoj družine in vsakega posameznika v njej. Pozitiven odnos staršev do sebe in drug do drugega pa bo omogočil, da se bo otrok počutil varnega in vrednega. Zasvojenost je bolezen oziroma težava družine (rodbine) in ne zgolj posameznika. Prisotni so močni občutki krivde in sramu. Drug drugega krivijo za probleme, kar povzroči, da postane družinsko ozračje še bolj napeto in prežeto z grozo, umikom ali pasivnostjo. Potrebna je torej reorganizacija odnosov v družini. Starša morata postaviti jasne meje in pravila. Pomembno je torej prepoznati zasvojenost kot simptom globljega problema znotraj družine in postopoma razreševati vsebino, ki je v ozadju zasvojenosti. In poiskati pomoč!
mag. Drago Sukič, strokovni vodja Terapevtske skupnosti za osebe s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, Sostro
3.5. SOCIALNA MREŽA
Pojem socialna mreža pomeni človekovo povezanost z drugimi ljudmi, ki je ena od bistvenih človeških potreb in lastnosti; izraža se v osebnih medčloveških odnosih, delovnih in drugih razmerjih. Medčloveška razmerja in odnosi so za človeka v resnici kot mreža; v različnih socialnih mrežah živi vse življenje, če to hoče ali pa ne. Socialne mreže imajo zanj naslednje vloge:
– pomagajo mu, da uspeva, zadovoljuje svoje potrebe, ustvarja in napreduje,
– postavljajo v življenju pravila igre za družbeno sožitje;
– človekovo vedenje in ravnanje »sejejo« v družbeno sprejemljive in nesprejemljive vloge,
– varujejo ga pred pomanjkanjem in nevarnostmi, s svojimi omejitvami pa mu povzročajo tudi nevšečnosti,
– v težavah mu pomagajo, da ne propade.
Najpomembnejše človekove socialne mreže, v katerih plete niti svojih odnosov, komunikacij in življenjskih situacij so:
– družina, sosedstvo, sorodstvo, prijateljstvo, delovna tovarišija, ki jim rečemo naravne socialne mreže,
– skupine za samopomoč, terapevtske skupine , ki si umetno oblikovane socialne mreže
– prevzgojni zavodi, komune , ki so trajnejše socialne mreže za socialno urejanje,
– rejniške in oskrbniške družine, domovi za stare ljudi , ki so nadomestne socialne naravnim socialnim mrežam.
prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka