Čas karantene lahko predstavlja, na eni strani, stresno situacijo s posledično povišanimi simptomi tesnobe, depresije, višjo porabo alkohola, krhanju medsebojnih odnosov ipd., na drugi strani pa nam lahko predstavlja, v tem obdobju hitrega tempa življenja, odmik in umiritev, kjer lahko razmislimo o tem, kaj je v živjenju zares pomembno, kaj je naše poslanstvo, kakšne so naše vrednote. Končno imamo lahko čas zase, za naše potrebe in naše najbližje.
Situacija je lahko priložnost, da se posvetimo telesni aktivnosti, meditaciji, medsebojnim odnosom, branju, študiju, pogovorom itd. Vse to krepi imunski sistem, vodi v boljše počutje (ljudje smo konec koncev le odnosna bitja) in nenazadnje v stik s samim seboj.
Ljudje težimo k strukturi, ustaljenemu dnevnemu ritmu, rutini, zato je pomembno, da imamo strukturo aktivnosti v dnevu, ki vključuje zgoraj omenjene aktivnosti. V reintegraciji to pomeni, da fantje pravzaprav vzdržujejo strukturo dneva, ki so jo usvojili v komuni. Nove razmere prinašajo več skupnega časa, kar je lahko dobra priložnost, da se fantje še bolj zbližajo, spoznajo in povežejo. Nedvomno pa je tudi priložnost, za nastanek konfliktov, kot posledice tesnobe, kjer pa pomaga predvsem razumevanje bližnjega.
Konfliktne situacije lahko predstavljajo dober orientir, koliko je posameznik napravil v obdobju komunskega zdravljenja. Prav tako je, zaradi bivanja večih oseb na relativno majhnem prostoru, nevarno ogrožena potreba po avtonomiji, zasebnosti in osebni svobodi. Potreben je dober začetni dogovor glede potreb in želja, kateri se na rednih tedenskih sestankih preveri. To je tudi dober pokazatelj, koliko dobro znajo sostanovalci postavljati meje in izražati svoje potrebe.
Vzpostaviti je potrebno prostor, kamor se vsak lahko umakne, kadar potrebuje čas in prostor zase. Vsekakor pa je dobro slediti nasvetu psihologa Petra Markiča, člana republiške enote za psihosocialno pomoč, ki zapiše:«Fizična razdalja s preverjeno zdravimi ni potrebna. Topel pogled, prijazna beseda, močan objem in iskren nasmeh so zdravila, ki jih brez strahu lahko jemljemo pogosto, brez recepta in posvetovanja z zdravnikom in farmacevtom. Nevarnosti predoziranja ni, odvisnost od njih pa je priporočljiva. Več časa z bližnjimi je za večino nova situacija, ki terja več potrpljenja, prilagajanja, predvsem pa več komunikacije. Zaupajmo svoje skrbi, strahove in druge normalne občutke svojim bližnjim. Hkrati bodimo dovzetni za njihove stiske. Pogovor je močno orožje, poslušanje pa njegov najmočnejši del. Če lahko kaj storimo še za nemočne okoli nas, ne oklevajmo. Vsak dan pokličimo vsaj enega prijatelja, virus se dokazano ne širi po telefonu. Tudi na ta način obnavljamo svojo energijo.«