Nekajtedenska karantena, z izrednimi razmerami, lahko ogrozi naše zdravje, tako telesno kot tudi duševno zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija obravnava zdravje celovito. Zdravja ne razume le kot odsotnost simptomov in bolezni ampak tudi kot pozitivno in dobro počutje, zadovoljstvo, uspešno spoprijemanje s težavami, učinkovito reševanje problemov. Duševno zdravje pa ima osrednjo vlogo pri posameznikovem dobrem počutju, vpliva na telesno zdravje in splošno zadovolstvo z življenjem.
V trenutnem obdobju večje izolacije, manjšega števila socialnih stikov, dotikov, itd., strokovnjaki beležijo porast občutkov tesnobe, anksioznosti, paničnih napadov in depresije. Možne so tudi druge psihične stiske, zaradi občutkov izoliranosti, ujetosti, osamljenosti, kar vse lahko vpliva na znižanje kvalitete medosebnih odnosovna in kakovosti življenja na vseh življenjskih področjih, saj strokovnjaki poročajo o višjem število primerov nasilja v družini in partnerstvu ter raznih že zgoraj omenjenih osebnih stiskah. Vsekakor je trenutna situacija lahko povod za povečanje nasilja, samomorilnosti in drugih patologij, kot na drugi strani možnost vračanja k osnovnim vrednotam življenja, k premika od imeti k biti, k kvalitetnejši povezanosti med družinskimi člani, večji skrbi zase.
Iz raziskav dobro vemo, da je zmerna in intenzivna gibalna vadba zelo koristna za varovanje in okrevanje po težavah z zdravjem. Gibalna aktivnost ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega življenskega sloga in je eden od mehanizmov, ki prispeva k boljšemu zdravjem ter večjim zadovoljstvom z življenjem. Gibalna aktivnost je močno povezana tudi z višjo voljo do smisla, ki je nujna za splošno dobro počutje. Še več, mnogo raziskav je pokazalo, da imajo posamezniki z višjo voljo do smisla statistično značilno nižje simptome in pojavnost depresije, anksioznosti, negativizma in funkcionalne prizadetosti.
Dobro je tudi znano, da so gibalno aktivni bolj zadovoljni s svojim življenjem imajo nižjo depresivno simptomatiko in so na splošno boljšega duševnega zdravja. Ena izmed omenjennih raziskav je pokazala, da mladi odrasli med 18 in 25 letom, poročajo o višjem zadovoljstvu z življenjem na tiste dneve, ko so gibalno bolj aktivni ter pozitivni učinek vadbe pri zdravljenju klinično diagnosticirane depresije ter nižjimi simptomi anksioznosti ter višjo samopodobo. Gibalna aktivnost izboljša kvaliteto preživetega prostega časa, ki sam po sebi neposredno vpliva na višje zadovoljstvo z življenjem. Dobro je tudi vedeti, da so pozitivni učinki vadbe prisotni, ne glede to, ali je vsa vadba izvedena v enem ali dveh dneh ob koncu tedna, ali pa je enakomerno razporejena skozi teden. Pri blažjih depresijah primerjajo učinkovitost telesne aktivnosti z antidepresivi.
Na drugi strani pa imata premalo telesne dejavnosti ali celo njena odsotnost, še posebej če trajata dlje, na telo škodljive učinke. Kineziolog Gregor Mišič zapiše, da naj bi bil posameznik tedensko aktiven vsaj 150 minut zmerne obremenitve (prisotna sta blaga zadihanost in potenje) ali 75 minut višje obremenitve (zadihanost že nekoliko otežuje voljo do pogovora). Za dodatne ugodne učinke na zdravje je priporočeno še enkrat toliko. Pomembno je, da je posameznik dejaven v enem kosu vsaj 10 minut. Če se to zgodi večkrat dnevno, lahko brez večjih težav doseže priporočene vrednosti. Gibalna aktivnost je med virusno epidemijo pomembna tudi zato, ker krepi imunski sistem, kar pomen, da smo lahko bolj odporni na virus in da potek bolezni bolje prenesemo.
Kineziolog Mišič med epedimijo priporoča, da pri telesni aktivnosti zunaj bivališča držimo razdaljo pri srečevanju z drugimi osebami. V teh časih je pomembno, da se posameznik izogiba tveganih vadbenih in športnih dejavnosti, ker bi to v primeru nezgode nepotrebno obremenilo javno zdravstveno oskrbo. V naravi si naberemo vzdržljivost: poskrbimo, da sta hitrost premikanja in naklon dovolj velika, da smo malo do srednje zadihani strnjeno od 20 do 60 minut. Če smo zelo zadihani, izberemo izvedbo z vmesnimi odmori
V kolikor ne moremo opraviti vadbe v naravi, lahko moč in vzdržljivost, po navedbah Mišiča, razvijamo tudi v stanovanju. Primernih vaj je obilo na spletu. Časovna priporočila so podobna kot pri zunanji aktivnosti. Potrudimo se, da nam vzdržljivost uspe izvesti tri- ali štirikrat tedensko.
Zbral Uroš Perko, projekt Skupnosti MOST.